S sproščenostjo do zdravih prehranjevalnih navad
Koliko hrane bi otrok moral pojesti, je vprašanje, s katerim si starši pogosto belijo glavo. In koliko bo malček tudi zares zmogel pojesti.
Strokovnjaki opozarjajo, da imajo starši o tej temi pogosto zmotne predstave, zato se skupni obroki v marsikateri družini sprevržejo v pravi pravcati boj za prevlado. Kako to preprečiti? Najlažje tako, da prehranjevanja ne obešate na veliki zvon.
Zavedajte se, da vaše vedenje za mizo zelo vpliva na otrokovo ravnanje pri jedi. Kjer na primer starši le redkokdaj posežejo po sadju, tam tudi otrok ne bo ravno ljubitelj sadja.
In če boste vi vedno brkljali po krožniku, bo najverjetneje tudi vaš potomec zrasel v izbirčneža. In ko pride do napetosti za mizo? Pri sproščanju pomagajo naslednja navodila.
Poskrbite za redne obroke. Ure lahko prilagodite ritmu družine.
Med obroki naj mine dovolj časa, da se lahko oglasi normalen občutek lakote.
Načrtujte dovolj časa za zajtrk. Prvi dnevni obrok je tudi priprava za ves dan.
Med večerjo in spanjem naj mine vsaj ena ura, sicer bo otrok zaradi dogajanja v prebavilih težko zaspal.
Otrok mora imeti možnost jesti v miru. Potrebuje dovolj časa za žvečenje in ne smete ga neprestano motiti z govorjenjem. Občutek sitosti nastopi po približno 15 minutah.
Prej bo otrok jedel samostojno, laže se bo naučil primernega vedenja za mizo. Kako se vedemo pri mizi, lahko razume šele po drugem ali tretjem letu starosti. Vedite, da otroci ne morejo sedeti pri mizi tako dolgo kakor odrasli, zato jim dovolite, da vstanejo, potem ko so siti.
Prehrana naj bo raznovrstna in primerna otrokovi starosti. Poleg tega pri kuhanju in pripravi jedi ne pozabite, da tudi otroci jedo z očmi.
Starši naj se vedno sprašujejo, kaj in kako so oni radi jedli kot otroci. Tako bodo laže razumeli lastne otroke, pa tudi ti bodo bolj strpni do pogosto ne ravno razumljivih nagnjenosti odraslih.
